Pogovor o uprizoritvi Leonce in Lena

Prevajalec Jože Udovič
Režiserka Mateja Koležnik
Scenograf zasnove Raimund Orfeo Voight
Scenograf izvedbe Marko Japelj
Kostumograf Alan Hranitelj
Koreograf Matija Ferlin
Skladatelj Mitja Vrhovnik Smrekar
Oblikovalec svetlobe Andrej Koležnik
Dramaturginja Ira Ratej
Lektorica Maja Cerar

Igrajo
Kralj Peter Boris Ostan
Princ Leonce Jure Henigman
Valerio Matej Puc
Princesa Lena Jana Zupančič
Vzgojiteljica Mirjam Korbar Žlajpah
Rozeta Tjaša Železnik
Predsednik državnega sveta, Državni svetnik Gregor Čušin

Leonce in Lena je nenavadna igra. Büchner sam jo je v podnaslovu sicer označil za veseloigro, ampak te zvrstne oznake verjetno ne smemo vzeti dobesedno. Še najbolj natančno bi Leoncea in Leno verjetno lahko opisali z besedami Barbare Mackay kot "hibridno igro", se pravi kot dramsko besedilo, ki hkrati pripada več literarnim zvrstem in dobam, a nobeni dokončno. Čeprav se najverjetneje zdi, da gre za zgodbo o tem, kako ni mogoče ubežati svoji usodi, se v Büchnerjevi veseloigri skriva predvsem kritika družbe. Mladi doktor medicinskih znanosti Georg Büchner je bil namreč goreč nasprotnik samozaverovanih elit, ki so izgubile stik s svetom, in bil zaradi tega tudi preganjan. Ne nazadnje je prvi dramatik, ki je že leta 1837 v svoji drami Vojček za glavnega junaka izbral revnega proletarca. In prav zato je njegova veseloigra Leonce in Lena tudi satira, norčevanje iz žanra veseloiger, norčevanje iz tistih avtorjev, ki s smehom občinstvo uspavajo, namesto da bi ga prebudili.