Vetrinjski dvor

Vetrinjski dvor je večnamenski prireditveni, razstavni in produkcijski prostor, prvenstveno namenjen izvajanju programov nevladnih kulturnih organizacij.

Vsebinsko delovanje je zasnovano  glede na danosti prostorov in objekta ter v luči pomanjkanja trajnostnih programov in učinkov EPK, ki so umanjkali kljub trudu in ambicijam lokalnih kulturnih producentov. Možnost nadaljnjega razvoja mariborske kulture in kulturnih organizacij je v njihovi zmožnosti za povezovanje in v spodbujanju primernega podpornega produkcijskega okolja, ki vključuje in krepi nove, potrebam in zmožnostim prilagojene, produkcijske modele. Okolja, ki podpira ideje lokalnih akterjev in njihovo medsebojno in mednarodno povezovanje, ki spodbuja sodelovanje ustvarjalcev in producentov in ki temelji na (vzajemni) samopomoči in naredi-sam miselnosti.

Vetrinjski dvor ima zato dvojno življenje. Razstavišče, dvorana in atrij (ter občasno še kakšna projektna soba) delujejo kot kulturno prizorišče, ki je na projektni osnovi na voljo kulturnim producentom, po drugi plati pa zasebnim kulturnim organizacijam in iniciativam ter samostojnim ustvarjalcem na področju kulture in kulturnih industrij, omogoča prostorske in tudi tehnične pogoje za delovanje, po dogovoru pa tudi svetovanje in podporo pri produkciji.

Uporaba prostorov

Prostori Vetrinjskega dvora so javna kulturna infrastruktura, namenjena predvsem produkciji in prezentaciji kulturnih vsebin.   

Programska raba omogoča izključno uporabo prostora posamezni kulturni organizaciji za obdobje 3 let na podlagi na razpisu predloženega in izbranega programa dela. 

Predstavitev in kontakte rezidenčnih uporabnikov si lahko ogledate v zavihku Uporabniki.

Projektna raba omogoča uporabo posameznih prostorov za termine od 1 ure do 1 meseca na podlagi stalnega odprtega poziva.

V okviru projektne rabe deluje tudi

• Odprta pisarna, ki kulturnim organizacijam, posameznikom in iniciativam omogoča (so)uporabo 14 pisarniških mest in pripadajočih projektnih prostorov po principih coworkinga. 
  
  Odprta pisarna se s tem prilagaja pogojem nevladne kulturne produkcije in spremembam v zahtevah trga dela, za katerega je značilno vedno večje število ljudi, ki delajo projektno, od doma ali v lokalih oz. se morajo prilagajati zahtevam po vedno večji mobilnosti in fleksibilnosti dela ter potrebi po izmenjavi izkušenj in znanj. 
   

V kolikor bi želeli vedeti več o uporabi prostorov, nam lahko pišete na vetrinjski.dvor@nd-mb.si ali nas pokličete na 02 / 228 12 50.

Več o prostorih najdete tukaj.

Uporabo prostorov v Vetrinjskem dvoru koordinira javni zavod Narodni dom Maribor.

Zgodovina objekta

Vetrinjski dvor je ena najpomembnejših meščanskih hiš v Mariboru. Začetki izgradnje segajo v  prvo polovico 13. stoletja, v 16. in 17. stoletju pa se je stavba dograjevala in dobila sedanjo podobo, ki oklepa notranje dvorišče (atrij).

Dvor sedaj nosi izvirno ime, ki ga je dobil po svojih prvih cerkvenih posestnikih iz kraja Vetrinj blizu Celovca, čeprav se je skozi čas ime spreminjalo glede na njegove lastnike (Breunerjev dvorec, Berdajsova hiša, Naskov dvorec).

Med leti 1785 in 1806 je v objektu delovalo prvo mariborsko gledališče. V 19. stoletju je zgradba prešla v meščanske roke, menjavali so se bogati obrtniki, ki so prostore prilagajali svojim potrebam. Zadnji lastnik do razlastitve po drugi svetovni vojni je bil usnjar Alojz Nasko.

Med letoma 2007 in 2010 je bil s pomočjo EU sredstev obnovljen, nakar je v letih od 2010 do 2013 služil kot sedež zavoda MARIBOR 2012 - Evropska prestolnica kulture.

V drugi polovici leta 2013 je prešel v upravljanje javnega zavoda Narodni dom Maribor, ki mu je namenil sedanje poslanstvo. 

Več o stavbi: Wikipedia