ZVEZDNA PRAVLJICA

Vilinsko po vilinskem

6.1. - 18.1.2021
Vetrinjski dvor
Scenografska postavitev | vstop prost

Vetrinjski dvor se vsako leto čarobno spremeni v Vilinski dvor. Kako je zgledal tokrat, in kaj vse to pomeni? 

Vilinke in vilinci smo se letos ozrli v zvezdno nebo.

Da se zvezde navidezno vrtijo in da se vsako leto ob enakem času vračajo na isto mesto neba, je bilo najbrž najpomembnejše spoznanje naših prednikov v davnini, ko so zapustili jame in nomadsko življenje, ter začeli v skupnostih obdelovati zemljo in skrbeti za črede. Zvezde so že v davni preteklosti omogočale ljudem, da so se znašli v času in prostoru. Po njih so znali ubirati prave poti, predvideti spremembo vremena, menjavo letnih časov in s tem zemeljskih opravil. Ko so ljudje že uporabljali zvezde za koledar, se je izkazalo, da si je kar težko zapomniti posamezne zvezde ter jih spremljati skozi vse leto. Zato so jih uredili v prepoznavne zvezdne skupine, ki so predstavljale znane živali, reči in predmete ter podobe božanstev in junakov, katerih velika dejanja so slavili v pesmih in mitih.

Najstarejši opis ozvezdij najdemo v poučnem epu Nebesni pojavi, ki ga je napisal grški pesnik Arat, okoli 270 let pred našim štetjem. Za grško mladino v Aratovem času je bilo zvezdno nebo najbrž prva slikanica, prepletena z zgodbami in miti, ki so jih poslušali ob večerih.

V Vilinskem dvoru smo iz vejevja, slik, zgodb in mitov spletli Zvezdno pravljico, v kateri srečamo Laboda, ozvezdje s prepoznavnim križem, ki je po ljudskem izročilu nebesni smerokaz popotnikom. Srečamo tudi Zmaja, ki ga je visoko na nebo kot nadobzorniško ozvezdje postavila boginja Hera, da varuje zlata jabolka v vrtu bogov. Opazujemo Velikega medveda, katerega del je tudi vsem dobro znan Veliki voz, iz zgodb pa vemo, da je medvedka v resnici Zevsova ljubica Kalista. Srečamo Razjarjenega Bika s Plejadami na čelu in krvavečim očesom, v katerem gori svetlo rdeč Aldebaran, ki ga z gorjačo po nebu preganja največji mitični lovec Orion. In še snežno belega, lahnega krilatega konja Pegaza, iz zgodbe o Perzeju, ki je reševal Andromedo.

Po mestu smo posejali tudi Lovilce zvezd, ki nas vodijo po poteh Iskanja zakladov s križanko v žepu – koliko pa se jih bo ujelo, vedo le sanje.

Povabljeni v Zvezdno pravljico, pa ozrimo se kdaj v nebo – smerokaz za vse zasanjane in zaljubljene duše.

◊ Zavod MARS Maribor, Alja Krofl, Guillermo Daniel Escalante Rodriguez, Mateja Kuhar in Neva Vrba


VILINSKO MESTO 2020

Festival Vilinsko mesto je skupni projekt Narodnega doma Maribor, društva Hiša! in Zavoda MARS Maribor.
Produkcija: Narodni dom Maribor, 2020

Program je nastal v sodelovanju z Umetnostno galerijo Maribor, Centrom plesa, Lutkovnim gledališčem Maribor, Mladinskim kulturnim centrom Maribor, Muzejem narodne osvoboditve Maribor in ob podpori Mestne občine Maribor.


Program Vilinskega mesta je brezplačen in nadvse privlačen. Udeležba v vseh aktivnostih poteka na lastno odgovornost.
Organizator si pridržuje pravico do spremembe programa; za morebitne spremembe spremljajte www.vetrinjski-dvor.si!