Življenja in smrti HPD-ja

NAGIB, v okviru programskega sklopa "Nagib na oder", in v sodelovanju z Društvom Moment ter Vilinskim mestom, gosti v Mariboru novo epizodo tehnoburleske Tatovi podob pod naslovom Živjenja in smrti HPD-ja.
Avtor tokratne edicije je Loup Abramovici v sodelovanju z Natašo Živković in Ano Čigon.


Dr. HPD: O lajšanju ADHD-ja
(Predstava je primerna tudi za angleško govorečo publiko)

HPD se bliža štiridesetim. Kriza srednjih let je na obzorju.
Boji se, da se mu bo utrgalo, medtem ko lovi ravnotežje na tankem in ostrem robu med moralo in zloglasnostjo.
Zase pravi, da je mnoštvo, zato mu v iskanju lastne avtentičnosti vedno spodleti.
Je neodločna mucica, ki se ji je med mijavkanjem na vroči pločevinasti strehi končno posvetilo, da je pot v pekel tlakovana z dobrimi nameni.
Sovraži streho in sovraži pot…
Počuti se kot zajec, ki ga je oslepila bleščavost pobožnih želja.

Redni, modularni, presenetljivi, nikoli isti in predvsem umetniško-družabni večer Tatovi podob so v različnih oblikah sodelovanja vzpostavile_i sodelavke_i skupine Feminalz. Z večerom tehnoburleske kontinuirano nastajajo novi umetniški prispevki, komentarji in sporočila, s katerimi neposredno nagovarjajo gledališko in klubsko občinstvo in razvijajo tematske bloke, like ali zgodbe, ki se postopoma vzpostavljajo in odkrivajo gledalcem svoje bivanje.

S serijo "Tatovi podob predstavljajo" člani_ce skupine podrobneje pogledajo v življenje enega od tehnoburlesknih likov. Po Urški Vohar (Matilda in njene žemljice, 2017) se v samostojnem večeru kot drugi predstavlja Loup Abramovici, ki nastopa pod umetniškim imenom HPD (Hormonal Pertubator in Decay / "Hormonski motilec v razkroju").


Odlomek iz kritike:
"Življenja in smrti HPD se osredotoča na dve krovni dimenziji umiranja – prva je individualna, ki pa se že zajeda v kolektivno oziroma družbeno. Tematiko skrči na prepoznavni globalni kontekst, na politična razmerja v ZDA, Loup Abramovici pa prevzame vlogo prve dame Melanie, ki ji/mu asistirata dva teoretska škrata, Žižek in Peterson. Ana Čigon in Nataša Živković svoja lika imitatorsko že skoraj presežeta v preciznosti gestikulacije in vizualne podobe ter drobnih ciničnih nastavkih teoretskega mlatenja. (…) Čeprav gre na prvi pogled za pikro posnemanje prve dame, postane igra postopoma pretresljiv prikaz njene tragične ujetosti v napore nenehnega igranja vloge. Izvrsten Abramovici z uprizarjanjem Melanie tako izvaja "nastop" na več ravneh; najprej v osebnem odnosu do nje, nato v sklopu fiktivnega lika in navsezadnje v razmerju ponotranjene igre, ki jo resnična Melania izvaja v odnosu do sveta. (…)" Zala Dobovšek, Dnevnik

Več: https://emanat.si/si/produkcija/tatovi-podob-predstavljajo--zivljenja-in-smrti-hpd-ja/

CV:
Loup Abramovici (1979) je odraščal med Portugalsko in Francijo, od leta 2010 živi in ustvarja v Sloveniji. Izobraževal se je na C.N.D.C d’Angers ter na C.C.N. de Montpellier. Kot vsestranski plesalec in performer je sodeloval z Meg Stuart, Vero Mantero, Loicom Touzéjem, tandemom Mustapha Kaplan & Fillis Sizanli, Antonijo Livingstone, Remyjem Heritierom, Majo Delak, Baro Kolenc, Malo Kline, Matijo Ferlinom in številnimi drugimi. Med leti 2010 in 2015 je razvijal svojo avtorsko prakso s Tejo Reba, s katero sta soustvarila več predstav, instalacij, performansov in akcij (Bela kocka/črna škatla, 650 izkušenj, Izgubljeni (k)raj ter Welcome to Paradise (kolektiv O-JEJ / EAT-ART); Danes je jutrišnji dan in Delo iz ljubezni. Redno sodeluje z gledališkim kolektivom Via Negativa in Bojanom Jablanovcem ter z glasbenikom Tomažem Gromom v avtorski performativni seriji Obetavno!. Leta 2013 je za svoje odrsko ustvarjanje prejel Nagrado Ksenije Hribar v kategoriji plesalec/performer, ki jo podeljuje Društvo za sodobni ples Slovenije. Loup Abramovici je sodelavec v več produkcijah zavoda Emanat in redni član skupine Feminalz, kjer kot odrski lik H.P.D. nastopa v tehnoburleski Tatovi podob od leta 2013.