POPRTNIK

PRAZNOVANJE OBIČAJEV IN SLAVA OBILJU VSEGA

Poprtnik, slovenski obredni kruh, je namizi stal od božiča do svetih treh kraljev, skupaj z blagoslovljenimi predmeti. Bil je pokrit s prtom, od koder je njegovo ime.

Poprtnike je iz kvašenega testa. Pred vzhajanjem se manjši del testa odvzame za pripravo okrasja. Preostalo testo se oblikuje v hlebec, na katerega se položi pripravljeno okrasje različnih oblik, kite, ptički, verski simboli, letnice praznovanja božiča ali novega leta, jaslice…

Verovali so v njegovo magično moč. Za fante je bil dober izgovor za obiskovanje deklet in tisti, ki je pokusil devet različnih, naj bi se v naslednjem ali istem letu poročil. Stran kruha, na kateri je skorjica hlebčka počila, nakazuje smer, iz katere bo prišel ženin. Z velikostjo kosa kruha, ki ga je dobil otrok, so nakazovali, za koliko bo zrasel v naslednjem letu. Veljal je kot zaščitno in zdravilno sredstvo ter naj bi dobro vplival na pridelek. Kos poprtnika so shranili in ga v primeru bolezni dali živini. Zataknjen za hišna vrata ali pod tram na strehi, je odganjal čarovnice in preprečeval naravne nesreče. Drobtinice, posute po polju, naj bi zemljo naredile plodnejšo. Drobtinice v domačem vodnjaku pa naj bi vodo ohranjale čisto in preprečevale suše in poplave.

Prvo omembo poprtnika najdemo v prvi četrtini 17 . stoletja.

◊ SloVesna, Vesna Gomboc