MFRU: ŠUMx pogovor #1 #2 #3

Vikend program predavanj in debat z 18 mednarodnimi gosti – teoretiki in umetniki –, ki ga v okviru 25. MFRU organizira revija ŠUM, se osredotoča na prepletenost tehnologije, ekologije in kapitala.

16:00 ŠUMx pogovor#1

• Primož Krašovec: Avtomatizirana potrošnja / krajše predavanje

Najpogostejši ugovor tezam v mojem članku Tujost kapitala je, da kapital morda lahko deluje avtonomno in avtomatizira produkcijo, a da mora producirano blago – da se produkcija lahko (razširjeno) nadaljuje – še vedno nekdo kupiti in da kapital ni zares avtonomen, ker še vedno nakupujemo ljudje in to izvajamo "ročno". Najenostavnejši odgovor bi bil, da je vsakdanja potrošnja ljudi v primerjavi s potrošnjo/trgovanjem, ki ga izvaja kapital znotraj sebe (predvsem trgovanje s finančnimi instrumenti), marginalna/zanemarljiva, a kljub temu (potencialna) avtomatizacija potrošnje predstavlja zanimivo teoretsko vprašanje, s katerim se nameravam ukvarjati v svojem prispevku. To ukvarjanje bo potekalo v dveh smereh: 1) z algoritemskim oglaševanjem, ki se pripne na raven afektov (ki je že tako avtomatizirana raven človeškega delovanja), je potrošnja v veliki meri že avtomatizirana; in 2) potrošnja je, s perspektive kapitala (ki je indiferenten do človeških potreb), le oblika komunikacije med individualnimi produkcijskimi enotami – če bi obstajala bolj učinkovita oblika komunikacije od tržnih razmerij, bi kapital lahko opustil trg in s tem tudi potrošnjo.
Pogovor#1: Primož Krašovec, Paul Seidler, Max Hampshire, Tadej Vindiš, moderira Maks Valenčič

 

17:30 ŠUMx pogovor#2 

• Mark Horvath in Adam Lovasz: UI kot bodoča-sedanja postčloveška kolektivnost / krajše predavanje

Henri Bergson je prepoznal, da je prihodnost tista, ki ustvari tako preteklost kot sedanjost. Čas je retroaktiven. Kaj to pomeni za prihodnost UI? V sodobnih diskurzih se pogosto pojavlja eshatološki poudarek na transformativnem potencialu tehnologij UI. Namesto da gledamo na UI in tehnološko singularnost kot na prihodnje potencialnosti, zagovarjava tezo, da prihodnost, ki je že bila navzoča v obliki odsotne navzočnosti, vedno ustvari preteklost retroaktivno. Sledeč nedavnemu predlogu Petra Wolfendala argumentirava, da je bila družbena inteligenca vedno umetna. Tehnološka singularnost je bila vedno navzoča v obliki samopospešujočih se kolektivnih inteligenčnih sistemov, kakršna sta jezik in kultura. Tehnološka izpopolnitev strojnega učenja predstavlja le nadaljnji razvoj akceleracionističnih tendenc, ki se razvijajo že nekaj tisočletij.
 

Peli Grietzer: Teorija "vajba" / predavanje
Na tem predavanju bomo predstavili okvir za konceptualizacijo modernističnih in avantgardnih del kot "nečloveških" miselno-estetskih struktur, ki so neodvisne od interpretacije in intence. Črpajoč iz nevronskomrežnih modelov kognicije bomo opisali postopek, s katerim literarna dela ustvarijo novo znanje tako, da materialno demonstrirajo informacijsko-teoretske resnice o živem svetu znotraj njihove lastne strukture.

Pogovor#2 moderirata Marko Bauer, Andrej Tomažin

 

19:00 ŠUMx pogovor#3 

• Vit Bohal in Dustin Breitling (Diffractions collective): Katabolični izredni načrt: Zapiski z Wyrdpatchworkshopa / krajše predavanje

Nedavni premik v koncepciji Patchworka, skupaj z IPCC 1.5. Special Degree Report, odpira nova vprašanja o tem, kako si lahko predstavljamo scenarije kolapsa/katastrofe in kako uporabimo splošne pripravljalne strategije za ublažitev njenih učinkov. Nedavna serija Wyrdpatchworkshop (Punctum, Praga) je združila več govornikov, ki so obravnavali prav takšne tematike in teme, in tako ustvarila patchwork z lastnimi diskretnimi dinamikami in infrastrukturnimi predpogoji. Arran Crawford je zapisal: "Patchwork je mašinski evolucijski sistem za sortiranje. Patchi, ki so prilagojeni realnosti, bodo dobro uspevali, patchi, ki niso tako dobro prilagojeni, pa bodo odstranjeni. V tem smislu patchwork formalizira kolaps in ga rekonfigurira v pokazatelja sistemskega zdravja." Kako se torej sodobna ideja patchworka transmutira in odzove na bližajočo se katabolično in degradirano post-obnovljivo pokrajino in kakšne posledice bo imel za sistemsko prakso?
 

• Louis Armand: ENTROPOLOGIJE / predavanje

V tem predavanju bomo analizirali princip spontane sinhronizacije, verjetnosti in entropije v "kavzacijo" nastajajočih kompleksnih sistemov, vključno s tako imenovanimi "živimi" sistemi, in jih postavili nasproti vrnitvi v posthumanistični diskurz latentnih dihotomizacij življenja in neživljenja, naravnega in umetnega, zemeljskega in tujega, antropocena in postantropocena, itd.

Pogovor#3 moderirata Marko Bauer, Andrej Tomažin

 

21:00 Koncert @ Wetrinsky club

drone emoji