Lumina: Cikel

"Seveda ti bo nekoč uspelo priti skozenj. Skozi tisti siloviti vihar. Skozi ta metafizični in simbolični vihar. Ampak tudi če je to le metafizični vihar, tudi če je to le simbolični vihar, ti bo kot tisoč britvic zarezal v telo. Marsikdo bo krvavel v njem, in tudi ti boš. Toplo, rdečo kri. Zajel jo boš z rokami, svojo kri in kri drugih ljudi. In ko boš na drugi strani, ti verjetno ne bo povsem jasno, kako se ti je uspelo prebiti. Verjetno ne boš povsem prepričan, če je vihar res izginil. Le ena stvar ti bo popolnoma jasna. Ko boš izstopil iz viharja, ne boš isti kot takrat, ko si vstopil v vihar. To je pomen tega viharja." (Haruki Murakami, Kafka na obali) Koncept dela izhaja iz osebne izkušnje doživljanja svetila. Avtorico Zalo Zagoršek Golob spomini vežejo na čas, ko so jo strašile sence nočne svetilke in na občutek, kako se je njeno dojemanje teh senc spreminjalo do točke fascinacije. Sence so prisotne pri vseh objektih in virih svetlobe. Ne glede na minimalno količino svetlobe senca obstaja. Brez objekta senca ne obstaja in brez sence ne obstaja objekt. Vrtenje steklenega dela ponazarja cikel življenja, v katerem se vse vrti v krogu – letni časi, čustvovanja, sanje in zgodovinski dogodki. Vrtenje v krogu je lahko hkrati frustracija in fascinacija, pri čemer želi avtorica pri gledalcu vzbuditi predvsem slednje.

◊ Zala Zagoršek Golob