Kakšna naj bo prihodnost socialne ekonomije v Sloveniji?

Evropska komisija si je zadala, da bo v letu 2021 predstavila akcijski načrt za razvoj socialne ekonomije v Evropski uniji. V začetku tega leta je že pozvala državljane in deležnike, da podajo svoje videnje o zasnovi akcijskega načrta.

Socialna ekonomija zajema različna podjetja, organizacije in pravne oblike, kot so neprofitna združenja, zadruge, vzajemne družbe, fundacije in socialna podjetja. Njihova skupna značilnost je, da sistematično postavljajo ljudi na prvo mesto, da večino dobička ponovno vlagajo v organizacijo ali družbeni namen in da imajo participativno obliko upravljanja.

Pogovarjali se bodo: 

• Karolina Babič, CAAP
• Jasna Beršnjak, Aktiviraj se, članica stanovanjske zadruge StanKoop
• Klemen Grošelj, evropski poslanec
• Živa Lopatič, Zadruga Buna z.o.o.

 

Imajo pomembno vlogo pri ustvarjanju delovnih mest, vključevanju v delo ter vključujoči in trajnostni rasti. Delujejo v najrazličnejših gospodarskih sektorjih, kot so socialne storitve, zdravstvo, socialna stanovanja, cenovno dostopna energija za najranljivejše, recikliranje, maloprodaja, turizem, gostinstvo.

Zaradi njihovega potenciala za reševanje družbenih izzivov in prispevanja h gospodarski rasti je EU v okviru pobude za socialno podjetništvo iz leta 2011 in pobude za zagon in razširitev iz leta 2016 uvedla številne ukrepe za podporo razvoju socialnih podjetij in socialnega gospodarstva.

V Evropi je 2 milijona podjetij socialnega gospodarstva, ki predstavljajo 10 % vseh podjetij v EU. V podjetjih socialnega gospodarstva je zaposlenih več kot 11 milijonov ljudi - približno 6 % vseh zaposlenih v EU.

Kaj pa v Sloveniji? Kako se socialna ekonomija razvija pri nas in kakšna je njena prihodnost? O izzivih, načrtih, dobrih praksah ter potencialnih spodbudah za hitrjši razvoj socialne ekonomije v Sloveniji, se bomo pogovarjali na okrogli mizi "Kakšna naj bo prihodnost socialne ekonomije v Sloveniji?"

Prijave sprejemamo na ziva@buna.si.