Kaj vas moti?

Nič ni samoumevno: niti družbene konvencije, gospodarska krivica ali moralno prepričanje. Kje so korenine politične poslušnosti, družbenega neskladja, ekonomske podložnosti … ? Kritični mislec v nas samih zahteva, da nikoli ne sprejmemo splošnosti, ki se zdi očitna, ter presprašujemo družbene konsenze in konstruirane prepovedi.

Štirje predstavljeni fotografi iz Škofje Loke se vsak po svoje ukvarjajo s prepovedanimi mislimi, hkrati izzivajo tiste splošne, javno družbeno korektne, ter na fotografijah izpostavljajo trenutke, ki jih kot banalnosti zavestno želimo velikokrat spregledati.

Urban Babnik izpostavlja predvsem tiste plati javnih dogodkov ali krajev, ki so v uradni kronologiji namenoma spregledani. Serija iz leta 2012 je trenutno zelo aktualna, avtor pa poudarja predvsem moč neubogljivih množic, kjer si posamezniki dovolijo več, kot bi si upali sicer: selfiji s policijo v ozadju, slačenje v javnosti, žaljiva gestikulacija in podobno. Protest je ventil za prepovedane misli, ki iz osebnega prodrejo v prostor javnega. Konflikt med tem dvojim, zasebnim (intimnim) in javnim pa največkrat uresničujejo tabuji in perverzije.

Igor Pustovrh je s svojo serijo ženskih aktov Lepota sivin v 90. letih požel precej kritik na račun moralnosti prikazanega. S tem fotografija dokazuje, da ni le medij za narativo realnega, temveč medij, v katerega vdirajo najrazličnejše prezentacije, politična vprašanja in podobno – na splošno: demokracija in svoboda misli. Fotograf sprašuje o meji med moralno spornim in estetsko pričakovanim – privlačni ženski telesi v kompozicijsko dognanih scenskih postavitvah zmotita sablja in srp kot predmeta nasilja, napetost pa stopnjuje nosečnica. Avtor referira vlogo ženske in njenega telesa v družbi in jo s tipičnimi atributi srednjeveških mučenk (sablja) umešča v sodoben čas.

Jana Jocif  predstavlja triptih iz sicer obširnejše serije Završnk, ki kratko in jedrnato prikaže bistvo: obraz, roke, kruh, a celostno pripoveduje zgodbo portretiranca. Simbolna moč odnosa med tremi upodobitvami predstavi segmente življenja na obrobju, velikokrat tudi spregledanega. Avtorica, ki jo zanima marginalno in nekonvencionalno, posreduje vprašanja o raznolikosti bivanjskih razmer, s katerimi se soočajo posamezniki v tehnološko razviti družbi, pa tudi o t. i. (ne)zaželenosti stika s tovrstno (drugačno) realnostjo. Fotografije so nastale v zaselku Staniše v Poljanski dolini, kjer je v svojevrstni izolaciji živel zdaj že pokojni Jože Završnik.

Mito Gegič predstavlja izbor iz serije Liminalen upor: Transturist, kjer dokumentira propadajoče stanje nekoč zelo uspešnega škofjeloškega hotela Transturist. Serija prezentira antropološko, pri čemer opozarja, da so propadli prostori prepovedano ali celo nikogaršnje ozemlje, kjer se prepoved sreča z lastno dihotomijo – neupoštevanjem le-te. Objekt je trenutno nekakšen vmesen prostor, skozi katerega ljudje le občasno prehajajo. Hotel še zmeraj "gostí", vendar predvsem manj željene obiskovalce: brezdomce, narkomane, alternativce, pobaline, upornike in podobno. Kot neprijeten spomin se vrinja v idilično škofjeloško veduto in s tem nenehno opozarja na lokalno znano zgodbo o prepadu in ostaja v nekakšnem vakuumu med neslavno preteklostjo in neizpolnjeno prihodnostjo.

ŽIVLJENJEPISI FOTOGRAFOV

Urban Babnik (1975) se v svojih fotografijah pogosto poslužuje humornih in ironičnih prijemov skozi prikaz banalnih in/ali absurdnih situacij v javnem prostoru kritično naslavlja družbeno-politične aspekte vsakdanjega življenja.

Mito Gegič (1982) se v svojem slikarskem izrazu osredotoča predvsem na prenos digitalne podobe v materialno sfero likovnega polja, ki komentira kakofonijo vizualnega onesnaženja v vsakdanjiku, medtem ko se v fotografiji poslužuje analognega fotografskega postopka.

Jana Jocif (1982) je kot fotografinja dodobra vpeta v lokalno dogajanje in življenje Škofje Loke, saj spremlja in beleži tako javne dogodke kakor tudi skrita in neznana obrobja svojega domačega mesta in okolice. Čeprav je po formalni izobrazbi arhitektka, se je že v mladosti usmerila v fotografski poklic.

Igor Pustovrh (1961–2011) je bil poklicni fotograf, ki se je posvečal najrazličnejšim žanrom, kot so krajina, portret, tihožitje in režirana fotografija. Poleg umetniških sklopov, s katerimi se je uveljavil in trajno zapisal v zgodovino domače fotografije, se je redno ukvarjal tudi s komercialno fotografijo.

---

Avtorji fotografij: Urban Babnik, Mito Gegič, Jana Jocif, Igor Pustovrh

Organizator:  Loški muzej Škofja Loka

Kustosinji: Petra Čeh in Nina Misson (Loški muzej Škofja Loka)

Besedilo: Petra Čeh

  Igor Pustovrh, Cikel Lepota sivin, 1990—1992.

 

 

Urban Babnik, Brez naslova, 2012—2020.

Mito Gegič, serija Liminalen upor: Transturist, 2020—2021.

Jana Jocif, Završnk, 2015.