Gregorjevo

za vse generacije

Naše babice so za 12. marec govorile, da se takrat ptički ženijo. Po ljudskem izročilu si na Gregorjevo sonce že opomore, življenje se prebuja v rastlinah, ptički veselo žvrgolijo, medved prileze iz brloga in potipa vrbovo vejico, če je dovolj mehka in se jo da skriviti. Običaj tudi pravi, da so se dekleta nekoč na gregorjevo ozirala v nebo. Prva ptica, ki jo je dekle videlo, je naznanila, kakšen bo njen mož. Ko je veljal še stari julijanski koledar, je Gregor, znan kot prinašalec luči, godoval prav na prvi spomladanski dan. Ta svetnik je bil Gregor Veliki. Vpeljal je nov koledar, ki ga uporabljamo še danes in se po njem imenuje gregorijanski. S to spremembo pa se je gregorjevo premaknilo nazaj, zato ga zdaj praznujemo 12. marca in ne na prvi koledarski spomladanski dan.
 

"Na Gregorjevo – otec, še veš? – se ptički ženili so, za šolskim vrtom v mejici gostili se, pili so; midva preko ceste sva slušala … `Čuješ živ-živ?'…" (Duma, Oton Župančič)

V Vetrinjskem dvoru bomo na soboto pred gregorjevim spoznavali ta ljudski običaj in obujali znanja, ki so z običajem povezana.

Kaj bomo počeli?

• GREGORČKI – izdelovanje gregorčkov, plovil z lučicami, iz naravnih materialov z Zmagom Kovačem
• MEDENO SRCE – kulinarična delavnica peke medenih src in spoznavanje lectovih src
• ETNO KINO – ogled etnografskih dokumentarnih filmov o šegah in navadah na gregorjevo ter o izdelovanju lectovih src
• IGRAJMO SE KOT VČASIH – obujanje ljudske igre iskanja povitičk
• ODPRTO OGNJIŠČE – pogovori in druženje ob ognjišču

In še povabilo na Gregorjev spust gregorčkov po Dravi: dobimo se na nabrežju naše drage reke pri kopališču Pristan, na predvečer gregorjevega, v nedeljo, 11. marca, ob 17.30.

Vsi, ki boste gregorčke izdelovali doma, imejte v mislih, da plastika in ostali umetni materiali ne sodijo v reko. Bodimo eko!