GREGORJEVO: (Fl)etno družinsko spoznavanje običaja

"Na Gregorjevo – otec, še veš? – se ptički ženili so, za šolskim vrtom v mejici gostili se, pili so; midva preko ceste sva slušala … `Čuješ živ-živ?'…" (Duma, Oton Župančič)

Čeprav Gregorjevo s spuščanjem gregorčkov ali z običajem metanja gorečih predmetov v vodo ni tako značilno za naš kraj kot za nekatere druge v Sloveniji, si na Marsu prizadevamo k njegovi ohranitvi. Simbolno je vezan na delo in življenje obrtnikov, rokodelcev in naravo samo, ki se v zgodovini niso dosti razlikovala glede na pokrajine. Običaj je zapisan tudi v Registru nesnovne kulturne dediščine.

V Soboti za družbo pred Gregorjevim osvetljujemo njegovo bistvo, ki ni povezano z uvoženim praznikom zaljubljencev, kot mislijo nekateri. Gregorjev sejem s predstavitvijo obrti, delavnicami in prikazi, iskanje povitičk in druge stare ljudske igre, izdelovanje gregorčkov, pa lectovega okrasja, ljudska pesem, predstavitev flosarstva, še kako značilnega za Maribor, in tkanje vezi je zavedanje korenin, ki pelje k spreminjanju kulturnega polja.

REDOSLED DNEVA

10.00–11.00

GREGORJEV SEJEM, predstavitve, delavnice in prikazi, prodajne razstave mariborskih rokodelcev in obrtnikov (brezplačno)

GREGORČKI, izdelovanje plovil iz naravnih materialov in pogovori o običaju, Zavod Mars Maribor (1 Kulturni žetonček)

LECTOVI OKRASI, spoznavanje lectarskega krašenja, oblikovanje medenjakov, Zavod Mars Maribor (1 Kulturni žetonček)

POVITIČKE IN STARE IGRE, spoznavanje običaja in starih ljudskih iger za otroke (brezplačno)

SAMO DA SE ŠPILA , nastop ljudskih godcev in pevcev, igranje na doma narejena glasbila, Stari prijatelji iz Kicarja, KUD Rogoznica (brezplačno)

11.00

FLOSARJI, spoznavanje obrti, življenja in navad splavarjev nekoč in danes, splavarska multivizijska delavnica za otroke, skozi igro do znanja, Zlatko Jesenek, Turistično društvo Maribor (brezplačno)

O GREGORJEVEM

Naše babice so za 12. marec govorile, da se takrat ptički ženijo. Na Gregorjevo si sonce že opomore, življenje se prebuja v rastlinah, ptički veselo žvrgolijo, medved prileze iz brloga in potipa vrbovo vejico, če je dovolj mehka in se jo da skriviti. Običaj tudi pravi, da so se dekleta nekoč na gregorjevo ozirala v nebo. Prva ptica, ki jo je dekle videlo, je naznanila, kakšen bo njen mož. Ko je veljal še star julijanski koledar, je Gregor, znan kot prinašalec luči, godoval prav na prvi spomladanski dan. Svetnik Gregor Veliki je vpeljal nov koledar, ki ga uporabljamo še danes in se po njem imenuje gregorijanski. S to spremembo se je gregorjevo premaknilo "nazaj", zato ga zdaj praznujemo 12. marca in ne na prvi koledarski spomladanski dan.

Po starih šegah na ta dan sv. Gregor "luč v vodo vrže". Ta običaj ima dolgo tradicijo in sega v čase, ko ljudje še niso poznali elektrike. Z metanjem različnih gorečih predmetov v manjši potok ali reko so pozdravili prihod sonca in pomladi. Tako so nekoč na ta dan pozabili na delo in odšli na "ptičjo svatbo".