Borut Peterlin

FLOWER POWER

"In hundred years nobody will know the names of these politicians, but still everybody will know the names of those flowers!"
Marcel Štefančič

S fotografijami cvetličnih aranžmajev, ki krasijo različne priložnosti slovenske dnevnopolitične realnosti, Peterlin prenese pozornost iz "osrednjih igralcev,  zastopnikov moči in oblasti, na navidezno nepomembnega statista, cvetlično dekoracijo. Z lucidnim, humornim, poetičnim in minimalističnim posegom - menjavo fokusa - subvertira hierarhijo in avtoritarnost političnega rituala. 

BORUT PETERLIN (1974, Koper)

Po končani Srednji tehnični in zdravstveni šoli v Novem mestu, smer lesarski tehnik, je v obdobju med letoma 1994 in 1998 študiral na Akademiji lepih umetnosti FAMU v Pragi, med letoma 2000 in 2001 je sodeloval s Fabrico, raziskovalnim komunikacijskim centrom skupine Benetton v Italiji, v letih 2002 in 2003 je bil na podiplomskem študiju fotografije na London College of Printing (LCP) v Veliki Britaniji.
Sodeluje s številnimi mednarodnimi agencijami in revijami, kot so Contrasto, Colors Magazine, Gente, Amica in z drugimi. Med letoma 2006 in 2010 je bil urednik fotografije pri tedniku Mladina. Bil je tudi pobudnik in kreativni direktor festivala fotografije Fotopub, ki so ga med letoma 2001 in 2007 pripravljali v Novem mestu. Svoja dela je predstavil na številnih skupinskih in samostojnih razstavah doma in po svetu: Konica-Minolta Gallery, Tokio, Japonska / K2 Gallery, Izmir,Turčija / Martin-Gropius-Bau, Berlin, Nemčija / Host Gallery, London, Velika Britanija / Kaunas Photo Festival, Litva /Doland Museum, Šanghaj, Kitajska / Photo Fringe Festival, Krakow, Poljska / Muzej sodobne umetnosti, Ljubljana, Slovenija. 

Kot tehnično izredno podkovan avtor se je že od podiplomskega študija v Londonu spogledoval znenavadno kakovostjo fotografij iz časov, ko je bila ta še v povojih in le pripomoček zareproduciranje realnosti (fotokopirna naprava), ne pa avtonomen avtorski medij. Gre za pionirsko tehniko mokrega kolodija na steklu, ki jo je leta 1851 izumil Frederick Scott Archer in omogoča bogate in globoke tonalne vrednosti; še danes jih ni mogoče preseči niti z najbolj dovršeno digitalno tehniko. Ker je mokra kolodijska plošča zelo zahteven rokodelski postopek z dolgim ekspozicijskim časom, ni primeren za beleženje kratkih časovnih sekvenc, kot so športni dogodki ali reportaže, zato avtor s temi starinskimi postopki v svojem okolju fotografira krajino. Mokri kolodij vključuje uporabo velikih steklenih plošč, ki jih fotograf naredi kemijsko občutljive na svetlobo samo nekaj trenutkov pred fotografiranjem z velikoformatno kamero. Kreativno izrabi tudi vse med procesom nastale napake in poškodbe, s katerimi fotografije nadgradi z občutki nostalgije, preteklosti in minljivosti. Tako nastale fotografije, poškropljene s kemijskimi madeži, z razpokano emulzijo, nezavednimi reakcijami kemikalij, zelo spominjajo na svoje zgodovinske ekvivalente.